Posts tagged poezija
Na poti k pasivni triadi
Prehitel me je čas…
Minljiv, a ne kot misel.
Imeti ga, a izgubiti sebe v njem, v imetju.
Ime – imetje; vseokoli predmeti –
prisvajam imenujem navezujem.
Ni duše, ki zrla bi nazaj,
svobodno bitje – moj podaljšek zdaj, le zdaj.
V imenu črke in zakona v vsemirju vse vrti se
po moji podobi – zapora.
Prayer to Google

Sedanjik
Če evaluiram svoje preteklo pisanje, opisujoč dogajanje na Kitajskem, se mi zdi, da je postalo preveč suhoparno in naštevajoče nepomembne detajle. Ob tem se mi zastavlja vprašanje, za koga blog dejansko pišem. Za koga si pravzaprav vzamem čas, ko v računalo vtipkujem besede. Si vzamem čas za svoja čustva, si vzamem čas za drugega? Kaj pa, ko [...]