Posts tagged jutro
Harem žalosti
Bere, piše, piše, piše.
Piše ure, brez postanka.
Muči ga nekaj, nekaj mu manjka,
ga zvija v trebuhu,
bolan je – na duhu.
Okoli vratu se ovija mu zanka.
“Še en zadnji stih,
še en zadnji stih!”
si pravi, medtem ko propada.
Oh, ta ljubezen, ta naslada.
Nedolgo je tega, ko bil je goreč,
zdaj pa se razkraja…
Zaudarja,
boječ [...]
ἐποχή
Jutro.
Ujeta sem, praviš,
ujeta v strukturi označevalcev,
ki vsaksebi ležijo razprostrti po nezavednem.
Tebe, želja, najdem v sanjah,
v katere se nočem vrniti,
a se vselej vračam v budnosti.
Nadel sem si malo,
na zapestje,
da se ne bi preveč pripelo
na ego, ki sanja o zakladu;
iz dneva v dan
(v) pozabi!
Kje sem, kje sva, kje smo?
Prostora ni [...]